Facebook je obsedel svet, seveda tudi mene. In namesto daljših sestavkov, razmišljanj, si face zdaj sporočamo kratke misli, ki čakajo na like-anje ali celo krajši komentar. Ko misli ali doživljaji popolnoma sovpadajo z že obstoječo vsebino na spletu, jo prilepimo na facialni zid in ta spet čaka na odzive široke množice fac, ki so v stalni pripravljenosti na dano vsebino podati pogled iz svojega zornega sedeža. Da pa sploh ne omenjam vseh kvizov, daril, kužkov in podobnih motil. V vsem tem vrvežu je le malo časa za umirjeno poglobljeno posvečanje zaključenim razmišljanjem, ki lepo oblikovana čakajo na blogih. Vse skupaj se odvija hitreje in s tem toliko bolj površinsko.Če mene vprašate, je Facebook Blog v puberteti, ki je ne bo nikoli prerasel. In mi skupaj z njim. Pa saj je prav lepo biti mlad in nor!
Ni komentarjev:
Objavite komentar