Vokalisti united

Če bi verjel v usodo, bi rekel, da mi je vokalna glasba usojena. Starša sta bila del vokalne skupine Advent in kot otrok sem bil redno priča vajam, koncertom in vsemu, kar pač paše v kontekst dela resne vokalne skupine. Tako sem že zelo zgodaj vzljubil vokalno glasbo, ki je še danes del mene.
Stric Samuel tako ni imel težkega dela, ko nas je z bratoma navdušil nad vokalnimi skrajneži Take 6 in Bobbyjem McFerrinom.
Take 6 je nedvomno skupina, ki velja za eno harmonsko najbolje osveščenih, poleg izjemnih vokalnih sposobnosti članov zasedbe pa so popolni aranžmaji tisto, kar jih dela toliko boljše od drugih.
Po drugi strani Bobby McFerrin velja za genija vokalne improvizacije. Spontano izražanje skoraj brezmejnih vokalnih sposobnosti ga postavlja na vrh lestvice izjemnih vokalistov.
Ob vseh izjemnih sodelovanjih skupine Take 6 z vokalnimi mojstri sem si vedno želel slišati še sodelovanje z Bobbyjem. Mešanica njihove tipične harmonske postavitve bi z Bobbyjevo improvizacijo posegla po še neslišanem.
No, kasneje je Bobby s svojo Voicestro delno potešil mojo željo po njegovem sodelovanju s kakšno izjemno vokalno skupino. Sodeloval je tudi z zasedbo Vocal sampling in drugimi, še vedno pa ni ponudil tega, kar bi po mojem lahko dalo sodelovanje s Take 6-i.

Danes pa sem odkril Bobbyjevo sodelovanje z drugo izjemno vokalno skupino, zasedbo Naturally 7, ki jo je gostil med svojim nastopom na letošnjem festivalu North Sea Jazz. Skupina bi lahko še bolj spretno harmonizirala Bobbyjeve poti, ob zavedanju, kako zahtevno področje glasbe je improvizacija, še posebej v okviru vokalne skupine, pa moram priznati to, kar pove tudi navdušenje vsega predobrega vajena publika - sodelovanje se je zelo solidno obneslo. Tudi skrb, da bi skupina z množico elementov zakrila "poosebljeno improvizacijo" je odveč, saj se razen osnovnih elementov, beata in bassa, drugi precej brzdajo.

Bobby McFerrin with N7: Don't You Worry 'Bout A Thing


Bobby McFerrin and Voicestra


Sam pa še naprej čakam na Take 6 + Bobby McFerrin. Mogoče pa me Bobby preseneti kot gost na njihovem prihajajočem albumu.

Femme fatale v Yarisu

No, po drugi strani smo lahko na nekatere slovenske izvajalce prav ponosni.

Nuško sem prvič srečal v skupinici pevcev iz Perpetuum Jazzile, kamor me je povabil brat Simon, da bi pomagal pri backih za Rok'n'band v Cankarju. Ženska je imela filing in imela je glas, s čimer se vsi pevci pač ne morejo pohvaliti ;D. Ko sem se kasneje odločal, da bi se pridružil Perpetuumu, je vsekakor bila velik + za pridružitev.
Nuška je vedra, odločna, iskrena, naravna. Predvsem pa je izvrstna pevka, ki je doma v še tako raznovrstnih žanrih. Vedno sveže interperetacije razkrivajo njeno igrivo naravo. Ni je strah novega, prav nasprotno, vsako novo področje je le priložnost za nova spoznanja. Ob vsem tem je seveda pravi užitek sodelovati z njo in le upam lahko, da se bo tudi zdaj, ko je zelo zaposlena s samopromocijo, našel trenutek za kakšno skupno stvar.

In zakaj sem se pravzaprav odločil za post o Nuški?
Prejšnji teden sem v avtu prvič slišal končno verzijo njenega prvega singla "Noč ljubavi", včeraj pa sem si končno ogledal še videospot. Ni kaj, pesem je tako keči, da mi enostavno ne gre iz glave. Pa bi rad z njo okužil še vse vas ;D. Sicer pa dvomim, da imate kaj proti.
Pod ta video sem prilepil še zanimivo sodelovanje z "Rayem" in za konec še zlajnano "Čudno noč".

Nuška, vse naj na začrtani poti - IT'S TIME FOR A NU DAY!

Nuška: Noč ljubavi


Uroš Perič & Nuška Drašček - You and I


Perpetuum Jazzile - Čudna noč


Obiščite Nuškino spletno stran.

Slovenijo čutim vs. Calgonit

"Močna znamka je najmočnejše tržno orodje sodobnih držav, ki se soočajo z vse večjo konkurenco," sporočajo z ministrstva za gospodarstvo. "Tudi Slovenija bo sedaj v tem oziru uspešnejša, saj smo dobili novo znamko - znamko Slovenije, z imenom Slovenijo čutim."
Dejstvo je, da je Slovenija predolgo čakala na primerno promoviranje naše turistične in celostne ponudbe. Lahko se sicer spomnimo nekaj bolj ali manj uspešnih poskusov v zadnjih letih - še najbolj uspešen se seveda zdi spor z Avstrijci in Hrvati zaradi Lipicancev. Tudi z večnimi spori s Hrvaško glede morja smo svetu povedali, da ga imamo, morje namreč, če že ne razuma.
Kar se sosednje Hrvaške tiče, mislim, da bi se od nje lahko veliko naučili, če ne drugje pa bi si jo za zgled lahko vzeli vsaj na področju turistične promocije.
No, kar se resne promocije tiče, nas je pred nekaj leti presenetil predstavitveni spot A Diversity to Discover (klikni za ogled), ki se mi osebno niti ne zdi slab, je pa res, da bi ob zares visokih zneskih, ki so bili porabljeni pri tem projektu, lahko bil tudi boljši. Predvsem pa bi za uspešno promocijo potrebovali močno in enotno geslo.
Verjetno so tako razmišljali tudi na ministrstvu, ko so po dolgoletnem delu in mučnih projektih na koncu na dan prišli z geslom "I FEEL sLOVEnija". Te LOVE v sLOVEniji se je sicer že prej zavedal skoraj vsak slovenski opismenjenec, ko pa jo je za promocijo novega Twinga (twINgo sLOVEnija) uporabil Renault, je naenkrat na dlani bilo novo, povsem novo geslo.
No, tako smo prišli do močnega gesla, ki smo ga prej pogrešali. A kaj, ko je Slovenstvo tako zaPito, da sproti pozablja vse dobro in smo tako kljub dobremu geslu zdaj pozabili na primerno ozadje. Saj, kaj pa je bolj prepričljivo pri promociji države z neštetimi naravnimi danostmi, ki se na tako majhnem prostoru šibi pod vso lepoto stvarstva, kot pa reklama za Calgonit?!



Moram priznati, da je čistilno sredstvo res prva asociacija, ko pomislim na Slovenijo in mislim, da se s tem vsi zelo lahko poistovetimo, kajneda? In če novo geslo v angleščini sporoča, da čutim ljubezen, smo v slovenščini to ljubezen zamenjali za čistočo, sumim pa, da so z jo čutim ciljali na ostanek aloe vere, kot naslednjega dodatka Calgonitovim izdelkom, saj so znanstveniki dognali, da je mehanizem pomivalnih strojev zelo občutljiv - celo bolj od kože na vaših rokah.
Z ministrstva pa še sporočajo, da je v izdelavi nov spletni naslov z uporabnimi informacijami glede naravnih in kulturnih znamenitosti kot tudi turistične ponudbe.
Nov naslov Ministrstva za gospodarstvo:

Igraj in spoznaj Slovenijo: (tudi brez prijave lahko obiščete nekatere slovenske turistične zanimivosti in klepetate s prijatelji!)

Aperion gre naprej!

Opazil sem, da se lotevam glasbenih ustvarjalcev izmenoma, tuji - domači, sicer pa ne vem, kako sem lahko pozabil na bivše domače ;D in bodoče tuje(?!).
Aperion je zasedba, ki jo spremljam že vrsto let, saj je njen ustanovni član bil moj sošolec v gimnaziji. V tistih letih je Črt še iskal pravo KombiNacijo članov in kot je videti, jo je naposled le našel.
V soboto se je skupina po zmagi na slovenskem delu tekmovanja International Live Award (po nekaj krogih tekmovanja so na koncu opravili z vso, sicer močno, domačo konkurenco in se tako, kot ena od treh skupin, uvrstili v nadaljni boj za zmago in lepe nagrade) zdaj v četrtfinalu na Dunaju pomerila s šestimi skupinami iz Avstrije, Madžarske in s Slovaške. S seboj so pripeljali spremstvo (58 sopotnikov na avtobusu), ki je v nastopih zelo uživalo, ko pa je nastopila skupina Aperion, je Planet Music dobesedno eksplodiral. Vse je pokalo od energije. To je začutila tudi žirija, ki je nastop skupine zelo dobro ocenila, skupaj z glasovi publike pa je na koncu skupina zasedla drugo mesto in se skupaj s še dvema skupinama uvrstila v polfinale. Kot zanimivost naj omenim, da se kljub domačemu terenu nobeni od štirih domačih skupin ni uspelo uvrstiti dalje.
Posebnost glasbe, ki jo ustvarja sodelovanje sedmih šolanih posameznikov, je v tem, da združujejo dve osnovni zvrsti, moderen hard-rock/metal in klasiko. Tako je standardna rock zasedba oplemenitena z violo, violončelom in flavto (+frulico), pevkina interpretacija pa dve zvrsti prefinjeno zaorkoži v udarno klasiko oz. blagozvočen metal. Naj pa za občutek ekperimentalnosti in raznovrstnosti omenim še didgeridoo, ki na določenih mestih doda spet novo razsežnost edinstvenemu zvoku Aperiona. Vsekakor posebnost, ki ji je vredno prisluhniti.
Sicer pa je skupina Aperion verjetno skupina, ki ji me je uspelo največkrat pozitivno presenetiti. To pa zato, ker ne glede na to, kako odlično zvenijo, naslednjič zvenijo še boljše. In res ne vem, do kam še lahko gredo, ker so nazadnje zveneli skoraj popolno!

Aperion: Ü (uraden videospot)


Osebno/Informacije:
- Še dobro, da je skupina Essentia (bivši Stillborn) na koncertni pavzi, ker sicer vprašanje, če bi jim uspelo tako enostavno nizati vse te zmage. ;D
- Tina, kmalu ti prinesem zapiske.
- Na polfinale Live Awarda bosta marca skupino spremljala dva avtobusa - zagotovite si svoje mesto in jim pomagajte do finala! (Pot na Dunaj in nazaj, ogled centra mesta, koncert - smešno poceni)
- Naslednji koncert skupine bo 21.1.2008 ob 21.00 v Orto baru v Ljubljani (s predskupino Morannon, vstopnine ni!).

Oglejte si spletno stran skupine Aperion!
Aperion na myspace-u

The Real Bass

The Real Bass oz. Anders Jalkéus je basist vokalne skupine The Real Group. Gre za švedsko zasedbo, ki med vokalnimi zaseda zavidljivo mesto, saj gre brez dvoma za eno najodličnejših vokalnih skupin sploh.
Skupina deluje od leta 1984, kot svoj glavni vir navdiha pa člani navajajo glasbo Bobbyja McFerrina. Osebno sicer menim, da je v njihovi glasbi čutiti predvsem vpliv nekaterih pionirskih a cappella skupin, na primer The Singers Unlimited. Do odlične glasbe skupine TRG je tako prišlo z mešanico klasične a cappelle z veliko mero glasbene razigranosti in improvizatorne narave po Bobbyjevem vzoru. TRG je mešana zasedba treh moških in dveh žensk, ki z eno spremembo v zasedbi (originalno sopranistko Margareto je zamenjala prej nadomestna pevka Johanna) deluje še danes. V vseh teh letih je skupina nanizala več kot 2000 nastopov v mnogih državah po vsem svetu. Izdali so 12 albumov na Švedskem in nekaj albumov drugje. Veljajo za eno najbolj prodajanih a cappella skupin, nekaj let so po prodaji ploščkov bili celo na prvem mestu. Za skupino je značilen prijeten jazz s pridihom lahkotnega popa, včasih rocka, pogosto pa uporabijo tudi povsem nepričakovane motive.

Z družbo sem imel priložnost skupino slišati na njihovem koncertu v sklopu festivala "Vocal Jazz Summit" v Mainzu leta 2005. S tem je bila izpolnjena ena mojih velikih želja, saj mi niso dali miru, odkar sem prvič slišal njihovo glasbo. Zgornja fotografija pa ni bila posneta na tem koncertu, ampak sem se z enim najpomembnejših vzornikov na vokalnem basu imel priložnost pogovoriti na letošnjem tekmovanju a cappella skupin Vokal Total v Grazu, kjer je The Real Bass bil v vlogi strokovnjaka v žiriji. Kot zaljubljenec v glasbo skupine TRG sem za skupino Xplozion pred kratkim spisal eno meni najljubših "Walking Down The Street".

Walking Down The Street v originalni izvedbi:


Obiščite spletno stran skupine The Real Group!

Coolejga s faxa

Naslednja noviteta, ki mi te dni preko ušes polni glavo je Trkajeva nova plata Rapostol. Sicer nisem veliki spremljevalec slovenske rap / hip-hop scene, ampak vsakič ko si ogledam 8mile me vrne v mladostniška leta, ko smo po Alienovem vplivu naenkrat vsi ratali raperji. Z bratoma smo nardili tud nekaj rap komadov, z enim sva s sošolcem nastopila celo na šolskih karaokah - to je blo smeha ;D... In ko sem se prejšnji teden tako spet nalezel Eminemovega freestyleanja, sem namesto izražanja s KlemenKlemen nastavkom raje preveril kaj se godi pri naših rimobruhcih.
Pred časom v Ljubljani nismo mogli mimo Zlatkovega "Svet je lep". Ko sem se vprašal: "S Fužin lahko pride kaj dobrega?" je bila prva asociacija vprašanje o Jezusu iz Nazareta - Natánael mu je dejal: »Iz Nazareta more biti kaj dobrega?« Filip mu je rekel: »Pridi in poglej!« In na Fužinah smo ponosni.
Še preden pa se je prah novega albuma uspel poleči, je svet ugledal tudi nov Trkajev izdelek, ki nas, razen pozitivno, ni presenetil. Še vedno je pozitivec brez mej, razmišljujoč romantik, globokoumen teolog. Osebno mi je na albumu zelo všeč glasbeno ozadje, ki je pri izdelkih te zvrsti nemalokrat nezanimivo, enolično in brez pravih idej. No, Trkaju in sodelavcem le-teh pri izdelavi albuma ni manjkalo. Če bi ga opredelil, bi vsaj za polovico pesmi uporabil izraz visokomeščansko, v tistem neokrnjenem smislu, iz časov po katerih tožimo vsi, ki kljub temu, da ga sami nismo doživeli, pogrešamo tisti prefinjen pojem mesta. Ta visokomeščanskost je pomešana z okusno sodobnostjo, ki prevlada na drugih mestih. Poleg dobrega sporočila in nauka zdaj že zrelejšega raperja pa mi je zelo všeč gostovanje drugih raperjev, ki jih je povabil k sodelovanju. Rime so prikovali tako nekateri priznani kot tudi nekateri nepriznani oz. manj uveljavljeni domači raperji. Od drugih sodelovanj pa naj omenim Omarja Naberja. Vsekakor priporočam poslušanje in nakup - pohvalno cedejček ni precenjen in si ga lahko (po pošti še ceneje) privoščimo vsi, namesto 2l mleka recimo.

Vzamem osebno:
- Odkar sem na Trkajevem koncertu v Rogaški Slatini pred nekaj leti bil razočaran nad njegovim beatboxerjem še vedno čakam, da me bo nekje opazil in me povabil k sodelovanju.
- Bratec Kristjan je Trkajevemu izjemnemu freestyleu že nekajkrat nudil beatbox podlago (js pa sm premal na faxu, da bi se mi kaj takega lahk zgodilo ;D ).
- Omar mi je sicer ok pevec, mi pa do zdaj najbolš zveni na komadu Ni več tko z Rapostola, dejansko je manj včasih več...
- Ljubosumen sem na Trkaja, ker moja lubica Urša pravi, da na komadu Pleš ful sexi reče "Ti si moja klasika".

Poučno:


Zlatko live - svaka čast za tako spremlavo (Manuel na drumsih):


Obiščite Trkajev blog!

Don't understand a word but want to read about Rapostol? Visit Teja's blog.

Spyro Gyra

No lepo, tu so prvi komentarji, ti povzročijo zadovoljstvo in sprožijo nove objave, te pa spet nove komentarje... - hvala vsem, ki ste si vzeli čas in za trenutek vstopili v svet KombiNacije.
Sicer sem že en čas v obdobju nekega čudnega čutenja, pa sem tudi za pisanje dokaj nerazpoložen. Dobre novoletne odločitve se še niso prijele v tej meri, da bi naredile kakšno spremembo na bolje, ampak saj je šele par dni. No, posrano ljubljansko vreme je eden glavnih krivcev, ena redkih stvari, ki me tudi v takih trenutkih ponese na lepše pa je seveda glasba.

Te dni tako med drugim poslušam najnovejši album skupine Spyro Gyra "Good To Go-Go". Zasedba kljub menjavi bobnarja (v razmeroma kratkem času se je na tem mestu zamenjalo že nekaj sicer izvrstnih grooverjev) ostaja zvesta svojemu zvoku, Bonny B pa s svojimi za tipičen jazz dokaj pre-udarnimi ritmi ohranja prepoznaven groove Spyro Gyre, ki je nezatežen, poskočen in vseskozi zelo kontemporalen (kdor pozna glasbo skupine se bo verjetno nasmehnil ob izrazu "porno jazz", s katerim v našem krogu označimo njihov stil). Produkcija je spet primerno odlična. Posebnost so vokali pri nekaj pesmih, sicer pa je na albumu 12 pesmi, za katere bi lahko rekel, da razen novega bobnarja ne ponudijo veliko novega, a je za vse ljubitelje glasbe skupine to povsem dovolj. Sam skupino spremljam že nekaj let, imam nekaj njihovih albumov, doživel pa sem jih tudi že v živo in sicer v Nemčiji pred dvema letoma. Odkril sem jih preko Jayevega gostovanja pri nekdaj moji najljubši skupini Dream Theater, ki jim je posnel nekaj izjemnih sax solotov. Kot zanimivost naj dodam, da je moja prva resna priredba za vokalno zasedbo bila pesem prav te skupine, šlo je za obdelavo pesmi Feelin' Fine z albuma In Modern Times, premierno pa je bila predstavljena s predskupino na koncertu Naturally 7 v Slovenskih Konjicah leta 2006.

Za predstavitev skupine sem izbral venček tipičnih; če pozorno spremljate boste sicer že pri najavi ugotovili, da igrajo na playback, ampak tudi playback je moral nekdo posnet. ;) Pa prijetno poslušanje!

Spletna stran skupine Spyro Gyra